![]() |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Prednosti aikida | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
1. Aikido: Način bojevanja Da bi razumeli aikido in njegove prednosti, je potrebno poudariti, da je aikido, ta tradicionalna japonska borilna veščina, več kot samo učinkovita metoda samoobrambe. Je tudi Budo–Bojevniški način. Beseda ¨DO¨ v japonščini pomeni enako kot ¨TAO¨ v kitajščini. Pomeni način razumevanja, način življenja in razumevanja univerzuma kot celote. V japonski zgodovini, kot tudi v mnogih drugih kulturah, so veščine bojevnika veljale ne samo kot primerne in praktične v času vojne, temveč tudi primerne za izboljšanje in razvijanje človekove osebnosti. Dobre lastnosti in principi popolnega bojevnika – pogum, odločnost, moč, jasnost uma, sočutje – so tudi idealne lastnosti človeka. Na ta način so japonske tradicionalne borilne veščine, tako kot evropsko viteštvo, poudarjale uporabnost borilnih principov v vsakodnevnem življenju. Razumevanje le-tega pomeni »budo«. S tem je povezana tudi beseda »Bushido« (principi bojevnika), ki prav tako poudarja budo. Bojevnikov način življenja ni samo bojevanje, ampak tudi nenehno prizadevanje za samoizpopolnjevanje na vseh nivojih. Viteški ideal v evropskih kulturah je bil močan bojevnik, ki je bil hkrati tudi čustven in sočuten. Prav tako ideal samuraja – japonski bojevnik, ni bil samo preprost vojak. Bil je uravnoteženo človeško bitje, bojevnik, ki uteleša moto »Bun Bu Ryodo«: ¨Razumen in borilni način kot eno.¨ Na ta način uravnotežen človek je lahko koristen in v pomoč drugim. Te tradicije se dandanes prenašajo s pomočjo borilnih veščin, kakršna je aikido. Vsaka stvar pri aikido treningu je namenjena ne samo razvijanju močnega posameznika, temveč tudi nekoga z modrostjo in energijo, ki je pozitivno koristen družbi. Pravi učenec borilnih veščin ne vidi konflikt samo kot priložnost za tekmovanje z drugimi, temveč kot priložnost za kaljenje samega sebe in premagovanje resničnih nasprotnikov, ki so v nas samih. Življenje, živeto povsem po teh načelih, spontano (sčasoma) postane »shugyo«: najgloblji možni duhovni trening. Najljubši izrek Morihei Ueshiba O-Senseia, ustanovitelja aikida, je ¨Masakatsu, Agatsu¨ - prava zmaga je zmaga nad samim seboj. Z drugimi besedami: premagajte svoj ego in postanite največji zmagovalec. To je pravi duh aikida. 2. Telesne in fizične prednosti Poleg filozofije in duhovnih (notranjih) učinkov aikido prinaša tudi konkretne fizične koristi. Trening aikida je izvrsten program, ki ponuja vsestransko fizično zdravje, gibljivost Druga vrsta rabe moči (raztezna ali ekspanzivna), pride najbolj do izraza pri plesu ali gimnastiki. Pri teh aktivnostih se mora telo naučiti gibati usklajeno in sproščeno. Aikido je tak način treninga. Obe rabi moči sta enako pomembni. Vendar lahko oseba, ki pri treningu borilnih veščin uporablja predvsem drug način vadbe, pogosto premaga večjega in močnejšega nasprotnika. Vzrok temu je, da je krčna moč mišic, ki jo pozna večina ljudi, le toliko velika, kot je velika moč posamezne mišice. Po drugi strani pa je raztezna moč, kot jo uporablja aikido, dosti večja, kot se lahko zdi na prvi pogled. To je zato, ker se giblješ s celim telesom. Namesto obremenitve in gibanja samo nekaj mišic se naučiš sprostiti in se gibati iz centra svojega telesa, to je od tam, kjer si najmočnejši. Moč udarca se takrat spontano podaljša preko sproščenih udov, kar je podobno gibanju biča. Tako vadba aikida razvija telo na edinstven način. Gibljivost sklepov in kit (ligamentov) se razvije z različnimi razteznimi vajami in s samimi aikido tehnikami. Do sprostitve mora priti spontano, v nasprotnem primeru nam nobena tehnika ne uspe. Zato se moramo naučiti obvladati uravnoteženo uporabo krčne in raztezne moči, ki omogoča tudi drobni osebi sprostiti veliko energije in samoobrambne sposobnosti. 3. Psihološke prednosti Aikido trening je trening, kjer duh in um delujeta usklajeno. Stanje enega vpliva na drugega. Zaradi tega postane psihična sproščenost, ki se jo naučimo z aikido treningom, tudi duševna sprostitev. Enako velja za vztrajnost in samozavest, ki se razvijeta na razumski ravni in se odražata v samozavestni drži in gibanju telesa. Vsako miselno in duhovno spoznanje se odraža na telesu. V nasprotnem primeru gre le za prisilno razumsko spoznanje, katero pa ni tudi emocionalno osvojeno. Takšno spoznanje izgine in oseba se vrne k prejšnjim ukoreninjenim navadam in ustaljenim vzorcem obnašanja. Aikido trening od učenca zahteva pošteno in odkrito soočenje s problemi (ne da beži od njih ali pa jih ignorira). Učenec aikida se skozi realno psihično izkušnjo nauči energičnega in smotrnega soočanja z razmerami v življenju. Ni nas več strah in težavam se ne izogibamo. Napete in stresne obrambne reakcije na pritisk, ki pogosto vodijo k večjemu nasilju, hitro prepoznamo in jih izničimo. Z aikido treningom se lahko razvije nova oseba, ki je odkritosrčna, iskrena, poštena, pogumna in skromna, oseba, ki je zmožna jemati in dajati, glede na okoliščine. Dandanes je aikido znan v psihologiji in v poslovnem svetu kot zelo uporabna metafora za strategijo reševanja težav. Ljudje na vseh področjih uporabljajo aikido filozofijo za izboljšanje kvalitete življenja. 4. Samoobramba Na Japonskem, v deželi mnogih borilnih veščin, je aikido izbran za šolanje in trening policistov ¨Tokyo Metropolitan Riot Police¨ in tajne policije. Razlog za to je v izredni prilagodljivosti aikida. Za razliko od drugih borilnih veščin lahko uporabo aikido tehnik stopnjujemo od najbolj nežne kontrole do najbolj grobih protiukrepov. Aikido je zato idealen za uporabo v različnih okoliščinah, kot so represivno izvajanje zakonov-policija, vse vrste varnostnih služb, zapori, bolnice za mentalno zdravje, samoobramba in drugo. Aikido se zlahka prilagodi kakršnikoli okoliščini, kar je zapuščina samurajev, ki so zasnovali tehnike tako, da se je mogoče zoperstaviti različnim napadom enega ali več napadalcev. Dandanes to tradicijo nadaljujemo s poučevanjem aikida in posebnih tehnik, izpeljanih iz aikida različnih organizacij in posameznikov, ki potrebujejo odločne in učinkovite obrambne sposobnosti. 5. Aikido v vsakdanjem življenju Aikido mora konec koncev postati način življenja. Vsak trenutek lahko vključuje nekakšen konflikt z drugimi, z našim okoljem, z našim telesom, z nami samimi. In vendar je lahko naša izbira, da gledamo na konflikt ali napor kot na nekaj, čemur se je treba izogniti, ali pa da gledamo na to kot izziv in postanemo ustvarjalna sila sprememb, kar omogoča resnično rast in učenje. Za razvoj pravega človeškega potenciala, sta potrebni disciplina in uglajenost. Da bi razvili zavedanje, odločnost, notranjo moč in sočutje, moramo izkusiti trdo delo in strogost ter se z življenjem soočiti jasno in odkrito. Življenje moramo izkoristiti za kaljenje in samoizboljševanje. Aikido filozofija konec koncev pomeni, da je naš dojo (telovadnica) veliko več kot samo stavba, v kateri vadimo. Naš pravi dojo je življenje samo. Aikido trening je celovita metodologija, zasnovana tako, da pridemo do tega spoznanja, ki nam in drugim koristi. S tega vidika življenje obogatimo in ga osmislimo. Vsako situacijo uporabimo kot odskočno desko za celostno rast. Naučimo se odpreti izkušnjam in se ne izogibati neprijetnim vidikom življenja. Postanemo močni in ljudje širokih nazorov. To je zapuščina borilnih veščin in prave vrednosti aikida. Vizija O-Senseia je bila, da bi vsi ljudje sveta trenirali za skupno dobro. S poudarjanjem dobrih lastnosti borilnih veščin se aikido razvija, raste in izpolnjuje to vizijo. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
![]() |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Aikido | Dojo | Poslanstvo | Kontakt | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| © 2006 Ronin Vse pravice pridržane | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||